Irena Gubina je ljubiteljica narave in pristnega stika v odnosih. To vodilo prepleta v ljubezen do konj in delo z njimi.
Ireno so konji, mogočne in odzivne živali očarale in tako prevzele, da je večino časa v mladosti posvečala prav njim. Skozi odraščanje se je preizkusila v raznih konjeniških disciplinah; preskakovanje ovir, treniranje galoperjev in kasačev, terensko jahanje, dresurni trening (Lipica).
V naštetih konjeniških panogah se je učila različnih pristopov treniranja konj. Vendar pa obstoječi načini niso zadovoljili njene želje po celostni obravnavi konja, subtilni komunikaciji in vzajemnem odnosu z njim. Ugotovila je, da so metode tradicionalnega konjeništva za konja neprimerne, prisilijo ga v nemo poslušnost, večinoma s škodljivimi posledicami za konjev gibalni aparat, psiho in zdravje.
Leta 2007 je na kmetiji v Senožečah osnovala svojo čredo Lipicancev. Z vzrejenimi mladimi konji je Irena stopila na pot učenja in samoraziskovanja drugačnega pristopa treniranja konj in jahanja, ki temelji na temeljitem preučevanju literature in videomaterialov o biomehaniki, treningu po načelih klasične dresure, udeležbe na strokovnih seminarjih doma in v tujini.
V zadnjih 13 letih je Irena zasnovala Celostni pristop k treniranju konj in poučevanju jahanja z uporabo bitless uzde in subtilnim pristopom do konja, v učenju katerega se prav tako subtilno prebudi in oblikuje osebnost učenca.
Irena je Inštruktorica Jahanja (Slovenska Konjeniška Akademija), Trenerka galoperjev , članica EAGALA (Equine Assisted Growth and Learning Association), Diplomantka Ethology Academy SA, vodja treninga konj in koterapevtka s pomočjo konja na MKZ Rakitna. Svoje znanje Irena aktivno nadgrajuje na seminarjih (Hempfling, Neuhauser, Putzi, …)
Lipizzaner Lodge
Irena Gubina v penzionu Lipizzaner Lodge sodeluje s ponudbo visoko kvalitetne ježe bitless dresure na lastnih lipicancih za turiste, izvaja kontinuirano individualno učenje bitless dresure za posameznike, ter vodi izobraževanja iz bitless celostnega pristopa k treningu in učenju jahanja.
Trening terapevtskih konj
Od leta 2016 je Irena vodja treninga terapevtskih konj in koterapevtka s pomočjo konja na MKZ Rakitna.
V terapiji s pomočjo konja je pomembno, da so konji različne velikosti, starosti, konstitucije, barve in spola, tako lahko varovanci najdejo sebi lastne prispodobe.
Za terapevtskega konja je pomembno predvsem, da je mirnega in priljudnega karakterja in da ima nizko odzivnost na plašnost. To pomeni, da je radoveden, razni rekviziti kot je žoga, stožec, obroč mu ne predstavljajo grožnje, prav tako ne nenadnje kretnje ljudi in se dobro/mirno odziva na vse dražljaje zunanjega okolja.
Te lastnosti preko treninga desenzibilizacije še podkrepimo, tako, da zmanjšamo nevarnost nezgod zaradi instiktivnega vedenja živali.
Konji so pred vsako aktivnostjo trenirani tudi dresurno z izravnalnim treningom, kar pomeni, da se konjevo telo ves čas drži v dobri fizični kondiciji z vajami podobnimi jogi in klasičnim treningom, ki njegovo telo opolnomoči, hkrati pa poviša prag tolerance in podaljša sposobnost pozornosti, ter vzpostavi stik ter zaupanje s člani terapevtskega tima.
To je ključnega pomena med aktivnostmi, ko so konji izpostavljeni velikemu številu vtisov čustvenih stanj varovancev, kar voljno prenesejo, če imajo ob sebi referenčno osebo, na katero se lahko zanesejo. V treningu in terapijah se za ježo in vodenje konj uporablja bitless uzda, kar se v praksi kaže kot primerna in zanesljiva metoda.
S celostnim pristopom treninga in bivanja terapevtskih konj tudi ohranjamo individualni izraz posamezne živali, kar je pomembno orodje v samih terapijah.
Konji so odličen medij za sproščanje in odpiranje notrajih vsebin, ker predstavljajo izziv in hkrati vzbujajo željo po stiku. Druženje s konjem ponuja priložnost premagovanja strahov, konji v človeku spodbujajo kvalitete kot so odločnost, jasnost, osredotočenost, empatija. Zelo dobro čutijo in zrcalijo čustvena stanja in tako otroci ob pomoči izvajalk ozaveščajo svoja neprimerna ravnanja in jih spreminjajo/prilagajajo. Ob tej izkušnji se krepi samozavest, zaupanje, dobro počutje ter posledično večja pripravljenost deliti notranje vsebine.