UČENJE JAHANJA, TRENING KONJA, TERAPIJA S KONJEM, POVEZOVANJE JAHAČA IN KONJA V CELOTO...

Pri Ireni Gubina se učim jahanja skoraj eno leto. Pred tem sem imela že nekaj ur jahanja v Ljubljani, vendar sem se konjev še vedno zelo bala. Na konju sem se sicer obdržala v hodu, kasu in galopu, vendar sem bila na njem in ob njem nesproščena in prestrašena. Tukaj je na mestu vprašanje, zakaj potem sploh želim delati s konji, jahati? Odgovorov je več. Opazovanje hčerke pri jahanju, na treningih in tekmovanjih mi je vzbudilo zanimanje za te živali. Bila sem radovedna, kako bi mi šlo jahanje, potem sem spoznavala, da s pravilnim pristopom pridobiš konja za svojega partnerja, ob konju pa se tudi osebnostno razvijaš, spreminjaš vedenjske vzorce, postajaš bolj samozavesten.

Z Ireno sva začeli s privajanjem na konja v hlevu, v izpustu in na privezu. Sledilo je čiščenje konja, sporazumevanje s konjem in pridobivanje zaupanja.

Z igrami (delom) na tleh mi je omogočila, da sem s konjem vzpostavila pristen odnos že na tleh in ne šele v sedlu. S konjem sva delala vaje za poslušnost in hkrati sproščenost ter boljšo gibljivost. Vsaka igra (delo) je imela vedno več ciljev tako za konja kot tudi zame:
  • pridobiti konjevo pozornost
  • opazovati konjevo gibanje
  • uskladiti svoje gibanje s konjevim
  • pridobiti konja, da sledi mojemu gibanju
  • moje notranje zaupanje za prave rešitve in večja samozavest
  • razumevanje od kod prihaja impulz za gibanje
  • prepoznavanje vplivov zunanjih dejavnikov na konja in kako ravnati ob tem
Po uvodnem delu sem sproščeno zajahala konja, s katerim sva se že kar dobro spoznala. Vedela sem že nekaj značilnosti o njem, pa tudi o sebi in svojih reakcijah in izražanjih ob njem.

Na konju sem najprej udobno sedela in naredila nekaj vaj za raztezanje in sproščanje telesa.

Učenje jahanja je bilo vedno mirno in sproščujoče, a hkrati zelo aktivno in z veliko pozornosti in koncentracije. Spomnim se, da sem se že tako umirila, da sem s konjem lahko v popolnoma usklajenem gibanju samo uživala. To me je vedno znova navduševalo, saj si v vsakdanjem hitrem življenskem tempu ne utegnem vzeti čas za umirjanje.

Irena me je znala sprostiti in nato spraviti v aktivnosti s konjem, ki bi se jim moje telo še upiralo zaradi predhodnih nesproščenih izkušenj. Spoznala pa sem, da se na marsikaterem področju ne upam iti malo čez varno mejo, malo v neznano, v novo situacijo.

Z Irenino pomočjo sva vedno našli pot do cilja, do pravilno izvedenih nalog s konjem. Pri tem je morala biti Irena kar precej iznajdljiva, prilagodljiva in inovativna.

S svojo umirjenostjo, pozornostjo in znanjem pa mi je Irena v neizmerno podporo. Najprej sem bila prepričana, da ima nadnaravne danosti ob konjih, ki so ji dobesedno jedli z roke. Vendar sem skozi najine ure učenja spoznala, da je ta povezanost nastala s pravilnim, odločnim in doslednim delom. Vendar kljub vsemu verjamem, da ima Irena v sebi nekaj več kar konji sprejemajo, zaradi česar jo razumejo in ji popolnoma zaupajo.

Vsi imamo določene danosti, ki so nam v pomoč in jih moramo odkriti v sebi, vsak svoje. Irena zelo spoštljivo spremlja in odkriva te danosti v meni in jih nato uporabi pri treningu.

Naj še povem, da smo marca letos pripeljali k njej tudi našo kobilo, ki je bila v precej slabem stanju. Imela je vneto tetivo, bila je presuha in imela je težave z dihanjem. Bila je tudi precej živčna, nemirna s kar nekaj slabimi navadami. Sama je nisem upala voditi na povodcu, saj je kar naprej rinila vame, me odrivala, ali pa potegnila v svojo smer. Hitro se je vznemirila, odskočila ali se celo postavljala na zadnje noge. Ob zapenjanju podsedelnega pasu pa je tudi grizla. Kljub vsemu temu sem vedela, da to ni njena prava slika. Na njeno srečo smo se z Ireno uspeli dogovoriti, da jo vzame na svoj ranč in jo poskuša umiriti, sprostiti in pozdraviti. Pravzaprav za njene zdravstvene težave (razen vnete tetive) sploh nismo vedeli, kljub rednim pregledom, cepljenjem in skrbi za njeno dobro. Sami tega znanja in izkušenj še nismo imeli, drugi pa nam niso povedali.

Irena jo je takoj ocenila za zelo oslabljeno, jo dala pregledati izkušenemu veterinarju, ki je ugotovil kronično dihalno okvaro. Bilo nam je zelo hudo zanjo.

Irena se je lotila nege kobile in izboljšala je njeno prehrano. Na Krasu pa je tudi zrak boljši kot v Ljubljani. Vse skupaj je pripeljalo do izboljšanja njenega zdravstvenega stanja. Ko je postala dovolj močna, jo je začela Irena postopoma trenirati. Včasih in vedno bolj pogosto sem bila zraven aktivno udeležena tudi jaz. Zdaj jo že ponosno vodim, lonžiram in jaham. Postala je bistra, učljiva, umirjena in pozorna. Še je v procesu učenja. Tudi napake, ki so jih na njej delali prejšnji lastniki, še odpravljamo, toda spremembe so zelo očitne. Posnetki to jasno pokažejo.

Za vse to sem Ireni izredno hvaležna in upam, da bova še dolgo sodelovali, verjamem, da se imam še veliko naučiti pri njej. Vem pa, da je pri delu s konji vedno dobrodošlo, da imaš ob sebi nekoga, ki ti sproti pripoveduje svoje videnje, da te spremlja in kritično presoja tvoje delo, saj so konji tako potrpežljiva bitja z visoko toleranco, da ljudje ob njih hitro postanemo prevzetni, napihnjeni in preveč samozavestni. Bodimo raje spoštljivi in pozorni in konji nam bodo vrnili s svojo milino, potrpežljivostjo in čutenjem.

Maja

I contacted Irena Gubina when I realised that my new horse, 10 year old Lipizzaner mare Gaetana approved to be a little bit too much of a handful for me . There were many issues I was faced with when Gaetana arrived: she completely freaked out when I tried to treat a wound she had suffered on her leg when she was delivered: the previous owner drove off and left me with a bleeding mare together with a 3 month old foal on toe. Gaetana was so nervous that I could not even touch the leg and you could forget about cleaning the wound. It healed at the end after some time but she was left with a scar on a cannon bone as memory of the incident.
When I first time tied her up to groom her, she broke the rope. She would also drag me when I tried to lead her. She wouldn’t go backwards and was scared of running water and bandages. It was just simply everything I did either scared her or she would be very rude and tried to dominate me by running me over or just by ignoring me.
With Irena’s help Gaetana was introduced to things like running water and putting bandages on her legs. What I like with Irena’s approach is that she is very calm which has a soothing impact on horses. She has a lot of patience which you definitely need with horses like Gaetana who wasn’t handled very much in her previous life and also didn’t trust people generally.
It wasn’t easy for Gaetana to become once again a ridden horse (she wasn’t ridden for last 2 years before she came to me): she was very tense and had a nerve wracking habit of clamping her teeth together which wasn’t pleasant to hear when you were sitting on her! She carried her neck very high and the whole of her body was rigid and hard, she clearly showed she didn’t like to be ridden at all and I didn’t like to ride her like that either. She could not go straight lines and she tried to run away when she couldn’t cope with a new task in hand or just had enough. But I didn’t want to give up on Gaetana, I knew she had changed owners already 3 times before coming to me and it looked like she had already had some tough times in her life and so selling her wasn’t an option for me – but I definitely needed help.
To get Gaetana back to be a ridden horse Irena worked from the ground teaching her first lateral movements; shoulder in and leg yelding. It has been astounding to see the difference these exercises have made for Gaetana increasing her stamina and strength making her movements effortless and fluid. Now, when she moves, she looks like a dancer and her carriage makes her look taller and very proud.
Irena works always from the ground before getting on a horse and this method of schooling has made Gaetana the horse I dreamed of: she is a willing partner and soft to ride. She has become very polite when worked from the ground although being a Lipizzaner she still has her moments but Irena is quick to correct any unacceptable behaviour and these moments are present less and less these days, we are on the stage now where there is more appraisal than corrections in Gaetana’s schooling.
I can’t recommend Irena highly enough. I am ever so grateful that she never gave up on Gaetana and patiently taught her that schooling can be a positive experience and also that being a ridden horse is not such a bad deal either. Gaetana is still learning but the results only after half a year’s training has changed Gaetana to a much more positive horse and we have a bright future to look ahead together. For us the experience has been truly life changing.
Thank you Irena, from the bottom of our hearts.

Gaetana and Hanna

Konji že od nekdaj predstavljajo velik del mojega življenja. Kljub rednemu obiskovanju zelo dobre jahalne šole, kjer poudarjajo pomen sedišča, ravnotežja in sodelovanja med konjem in jahačem, sem se po devetih letih odločila, da svoje znanje še poglobim, naberem nove izkušnje ter se predvsem naučim novega pristopa, ki bi mi omogočil razumevanje konja kot celoto. Tako sem tudi našla Ireno, ki me je takoj očarala s svojim načinom dela.
Mislim, da je že vsak izmed nas ob ogledu določene točke, predstave ali posnetka doživel tisti skoraj neopisljiv občutek popolne harmonije med konjem in jahačem. Kot da bi bila eno – popolna usklajenost, lahkotnost, zaupanje in sodelovanje. In točno ta občutek se porodi vedno znova, ko se v sedlo zavihti Irena. Nobene prisile, nejevolje, dokazovanja moči ali sporov. Občuti se le neverjetna energija in sproščenost. Konj ima motivacijo in voljo do dela, posluša, sodeluje in zaupa. Kot da opazuješ plesno točko, kjer vse izgleda tako lahko in povezano, kot da ne bi bil vložen kakršenkoli trud ali napor. Dejstvo, da Irena to doseže z uzdo brez žvale, pa naredi celotno stvar še bolj fascinantno.
Z željo, da tudi sama dosežem tak občutek pri delu s konji, sem se pričela udeleževati njenih ur jahanja. Irena se resnično posveti vsakemu posamezniku in prikaže stvari na inovativen, zanimiv in drugačen način, kar kaže na to, da jih popolnoma razume. Vsak gib prinaša svojo razlago in razumevanje, ključ dobrega poznavanja in znanja pa je delo s konjem na tleh in delo na lonži, ki ga veliko jahalnih šol zanemari.
Poleg tega sem se z njeno pomočjo naučila poslušati sebe in konja ter postala bolj pozorna na sedanji trenutek, na svoja čustva in misli. Pod Ireninim odličnim opazovanjem sem se počasi pričela zavedati, kaj dejansko počnem pri delu s konjem s tal ali v sedlu, kakšna dejstva uporabljam in kako jih konj razume in prebira. Ugotovila sem, da lahko do občutka povezanosti, ravnotežja in lahkotnosti s konjem pridemo le z dobrim razumevanjem in znanjem ter preko jasne komunikacije in zaupanjem.
Od nje se torej nisem naučila le dela s konji ampak sem se naučila tudi veliko stvari o sebi. In zato sedaj še bolj občudujem in cenim njeno delo in trud, njen čas, voljo in energijo ter pripravljenost in prizadevanje, da svoje znanje, izkušnje in nasvete čim bolje predstavi in deli med svoje jahače in prijatelje.

Melita

"V svoji "karieri" kot rekreativni jahač sem se srečala že z mnogimi učitelji in inštruktorji jahanja. Večina se je pri svojem podajanju znanja ozirala na konja in težila k popravkom, ki jih mora konj narediti, da bo tekel bolj zbrano, prepustno in podobno - jaz pa naj bi bila tista, ki ga v to prepriča, če ne celo prisili.

Irena mi je umetnost jahanja predstavila z drugega zornega kota. Ob svojem delu in učenju se namreč osredotoča name kot jahača, na energijo s katero jaham, na čuječe zaznavanje mojega in konjevega telesa. Pri svojem delu uporablja vizualne in miselne predstave, ki mi koristijo, da se lažje zavem svojega telesa in konjevega pod menoj. Pomaga mi, da konja s svojimi dejstvi povabim, da sodeluje z menoj, mu ponudim jasne okvirje in po potrebi tudi meje. Pri tem je odločna, jasna, razumljiva v podajanju informacij in izjemno senzibilna na mojo in konjevo energijo. Kot bi vedela kaj potrebujem - vzpodbudo, humor, nasvet, pohvalo, zagon.

Preden sem začela trenirati z njo, se na primer, nisem zavedala, kako močno vpliva moje zadrževanje diha in misli, ki se mi podijo po glavi, na mojo uspešnost, kot jahač. Irena to zazna in mi pomaga ozavestiti napetost v telesu in mislih, ki se je včasih sploh ne zavedam. Uči me, da s tem, ko korigiram sebe, svojo energijo in počutje, neposredno vplivam tudi na konja in njegov odziv name. Njen pristop je torej celosten, osredotočen tako na mojo fizično jahanje, kot tudi psihično. In to je tista pika na i, ki sem jo ves čas pogrešala in mi je manjkala. Rečem lahko, da pod njenim vodstvom postajam boljši, bolj ozaveščen jahač - v prvi vrsti nase in nato na konja. In s tem povzročam velike spremembe ne le pri sebi temveč tudi pri konju, ki sedaj teče lepše, bolj sproščeno in zadovoljno, kot kadarkoli. Konec dneva je naš cilj isti - srečen konj. Le poti so različne in Irenina mi zelo ustreza.

Ljudska modrost pravi: "Če bi rad spremenil svet, najprej spremeni sebe". Jaz pa dodajam: "Če bi rad spremenil svojega konja, najprej spremeni sebe". Irena, hvala ti!"

Petra Markič, univ. dipl. soc. ped.
Aktivnosti in terapije s pomočjo konj
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

https://www.abced.si

Spletno mesto uporablja piškotke zaradi boljše uporabniške izkušnje. Z uporabo spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.